Inflacija v storitvenem sektorju: zakaj številke ne upadajo enako hitro

Ko so centralne banke po letu 2022 začele dvigovati obrestne mere, so ekonomisti pričakovali, da bo inflacija enakomerno upadala v vseh sektorjih. Za blago se je to potrdilo: cene hrane in industrijskega blaga so se postopno umirjale že v letu 2023. Storitvena inflacija pa v Sloveniji — in širše v evrskem območju — ostaja nad 4 % že 18 zaporednih mesecev. Razlog ni en sam, ampak preplet treh dejavnikov: strukturna togost plač v storitvenem sektorju, visok delež stroškov dela v ceni storitve in šibkejša mednarodna konkurenca v primerjavi z blagovnimi trgi. Podatki SURS-a za zadnji dve leti kažejo, da so cene restavracijskih storitev zrasle za 14,2 %, cene vzdrževanja gospodinjstev za 11,7 %, medtem ko so cene oblačil v istem obdobju narasle le za 3,1 %. Ta razkorak ni naključje. V storitvenih dejavnostih delavci neposredno pogajajo za višje plače v razmerah nizke brezposelnosti, podjetja pa ta strošek prenesejo na ceno — saj je mednarodna konkurenca, ki bi jih omejevala, pri storitvah bistveno šibkejša kot pri uvoženem blagu.

Banka Slovenije v svojem aprilskem poročilu iz leta 2024 opozarja, da bo storitvena inflacija ostala povišana, dokler rast nominalnih plač ne bo padla pod določen prag. Ta prag ni enoten za vse sektorje — v zdravstvenih storitvah je vgrajen dodaten pritisk javnega proračuna, v gostinstvu pa sezonska elastičnost dela. Za bralca, ki skuša razumeti, zakaj njegovo letno zavarovanje stane 8 % več kot lani, je odgovor torej sestavljen: gre za kombinacijo makroekonomske inertnosti, sektorskih posebnosti in delovnopravnih razmerij, ne pa za enkratni šok, ki bi se hitro razrešil. Napovedi inflacije v storitvenem sektorju — tako ECB kot domačih analitikov — so bile v zadnjih dveh letih večkrat previsoko optimistične. Podatkovni vzorec kaže, da je korigiranje teh napovedi navzdol vztrajno, a počasno.