Brezposelnost pada, a produktivnost stagnira: protislovje slovenskega trga dela

Slovenija je v letu 2023 zabeležila stopnjo registrirane brezposelnosti 3,8 % — eno najnižjih v svoji zgodovini po osamosvojitvi. Zavod RS za zaposlovanje poroča, da je število brezposelnih oseb padlo pod 40.000 in da je čas iskanja zaposlitve v večini regij krajši od treh mesecev. Na površini ta slika deluje pozitivno. Ko pa primerjamo podatke o produktivnosti dela — torej vrednost, ustvarjeno na zaposlenega v enoti časa — slika postane kompleksnejša. Eurostatovi podatki kažejo, da je rast produktivnosti dela v Sloveniji med letoma 2021 in 2023 znašala povprečno 0,6 % letno, medtem ko je povprečje EU-27 v istem obdobju doseglo 1,4 %. To protislovje med visoko zaposlenostjo in šibko rastjo produktivnosti ni značilno le za Slovenijo — podoben vzorec beležijo Avstrija, Hrvaška in Češka — toda za slovensko gospodarstvo je posebej relevantno, ker je izvozno intenzivno in s tem neposredno izpostavljeno mednarodni konkurenci na področju stroškovne učinkovitosti.

Ekonomisti navajajo dva glavna razloga za to stagnacijo. Prvi je strukturni: obsežno zaposlovanje v nižje-produktivnih storitvenih dejavnostih — zlasti gostinstvu, oskrbi in prodaji — je statistično znižalo povprečno produktivnost celotnega trga dela, čeprav so posamezni sektorji, kot sta farmacevtska industrija in IKT, beležili rast. Drugi razlog je investicijski: zasebne naložbe v opremo in digitalizacijo so po letu 2020 stagnirale, kar neposredno zavira rast produktivnosti na zaposlenega. Po podatkih Banke Slovenije je delež bruto naložb v BDP v letu 2023 znašal 21,4 % — nižje od predpandemičnega nivoja 23,1 %. Za oblikovalce politik to pomeni, da samo ohranjanje nizke brezposelnosti ni zadostno merilo zdravja trga dela. Dolgoročna konkurenčnost slovenskega izvoza bo odvisna od tega, ali bodo naložbe v znanje, avtomatizacijo in organizacijsko inovacijo prehitele demografski pritisk na ponudbo dela.